Odgovori na mestu - Radio Brežice Eu

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci, lepo pozdravljeni v novi epizodi oddaje Odgovori na mestu. Danes imam v studiu izjemno priložnost govoriti z gostom, ki stoji za izjemnim projektom, Language Magic Adventures. Gre za spletno platformo, ki je namenjena učenju jezikov na inovativen in zabaven način, predvsem pa ponuja možnost, da je dostopno in privlačno za vse generacije. Lepo pozdravljam – gospoda Mateja KM Sedmaka. Dobrodošli v našem studiu.NASPLOŠNO O JEZIKIHMatej, najprej najlepša hvala, da ste danes tukaj.V koliko jezikih, dajva reči približno, znate pozdraviti?Ja, kako ste se jih naučili – o tem malo kasneje.Kaj pa za vas pravzaprav pomeni govoriti tuji jezik? Gre morda le za neko zmožnost posameznika, morda za hobi ali kaj več?Ampak veliko ljudem pa govorjenje tujega jezika, po navadi je to kar stalnica, povzroča strah. Zakaj je temu tako?LMAJa, učenje jezika z Language Magic Adventures pa je popolnoma druga zgodba, saj nam omogoča, da se jezik naučimo v kar 28 dneh.Dajva najprej razložiti, kako se usvajanje jezikov pri Language Magic Adventures razlikuje od tradicionalnega pristopa? Zakaj je metoda tako učinkovita?Pravite, da se pri vas jezikov ne učite, temveč jih usvajate. Dajva razložiti, kaj to sploh pomeni.POTEK UČENCA, ODLOČITEV ZA UČENJE PRI LMATorej, oseba se odloči naučiti določen tuji jezik. Kako in kje se vse skupaj sploh začne? So najprej kakšne predpriprave? Če se ne motim: že na prvi uri začnete govoriti v tujem jeziku, kaj gradite s tem?Pa mora imeti oseba kaj predznanja?Language Magic Adventures je pravzaprav globalna metoda, drži? Torej, zadeva ni le na slovenskem področju. Kakšni so rezultati ljudi po vsem svetu?MATEJEVA ZGODBAČe se osredotočiva na vas … Zelo zanimiva življenjska pot je za vami, in sicer ste pri 20 letih odšli okoli sveta – brez denarja. Kaj vas je gnalo k temu koraku, kako je to vplivalo na vas, kaj vas je naučilo?

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Poslušate novo epizodo oddaje Odgovori na mestu, v kateri danes gostimo predsednico Gasilskega pihalnega orkestra Loče, Saro Cizelj. Sara, pozdravljena. Gasilski pihalni orkester v Ločah deluje že koliko let? Ja, ste ‘gasilski’ pihalni orkester. Kaj to pravzaprav pomeni? Delujete v sklopu gasilskega društva ali kako? Kdaj in kako se je pa pravzaprav začela pisati vaša zgodba? Vaš orkester šteje kar 52 članov. To je zelo lepa in hkrati ogromna številka. Kdaj najdete čas, da se vsi zberete skupaj? Kako pogosto imate vaje? Za dobre rezultate, o tem malce kasneje, je potrebno namreč veliko vaje, drži? Trenutni dirigent je gospod Miran Petelinc, se jih je pa v zgodovini vašega delovanja kar nekaj zvrstilo. Morda omenite koga? Udeležujete se tudi mnogih mednarodnih festivalov. Kje vse ste že bili in ali že načrtujete udeležbo na kakšnem novem festivalu izven naših meja? Ne manjkate pa niti na slovenskih festivalih. Pred dobrim mesecem dni, natančneje 20. aprila, ste se udeležili 42. tekmovanja Zveze slovenskih godb. Potekalo je v Velenju, dosegli ste pa izjemen uspeh, ki je poplačal ves trud zadnjih mesecev. Sara, vabim te, da kar sama poveš, kakšno uvrstitev ste dosegli v Velenju in kaj to pravzaprav za vas sploh pomeni. Kaj pa nas, vaše zveste poslušalce, čaka v prihodnje? Je na vidiku kakšen koncert? Kaj nas čaka tam?Poslušalci Radia Brežice Eu boste lahko poslušali posnetek vaše Dobovske koračnice, poslušalci podcasta Odgovori na mestu, pa si lahko Dobovsko koračnico v izvedbi Gasilskega pihalnega orkestra Loče, predvajate na YouTube-u. Gasilski pihalni orkester Loče - Dobovska koračnica: https://www.youtube.com/watch?v=lteepaKv9vU

Drage poslušalke, dragi poslušalci, lepo pozdravljeni v novi oddaji Odgovori na mestu, v kateri gostimo gospoda magistra Vladmirja Vilmana iz Tehniškega muzeja Slovenije. Gospod Vladimir, lepo pozdravljeni. Nam lahko morda za začetek poveste, kaj sploh hrani Tehniški muzej Slovenije? Kaj lahko tam najdemo? Ja, tokrat pa nam predstavljate razstavo mostov slovenskih graditeljev. Pri spomeniku Kose v Brežicah si lahko do 6. maja ogledamo gostujočo razstavo na prostem, pod naslovom "SLOVENSKI MOSTOVI DOMA IN V TUJINI". Kaj predstavlja ta razstava in komu je namenjena? Kako je pa sploh prišlo do sodelovanja Tehniškega muzeja Slovenije z Občino Brežice? V četrtek, 18. aprila, pa lahko ob 18. uri, v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, prislunnemu tudi predstavitvi pesniške zbirke "Most", ki je nastala pod vašim okriljem. Kaj lahko naši poslušalci pričakujejo tam? Menda se obeta tudi nekaj glasbe. Torej, lepo vabljeni na razstavo mostov slovenskih graditeljev, ta vas pri spomeniku Kose čaka do 6. maja, prav tako pa lepo vabljeni 18. aprila v Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice. Gospod Vladimir, najlepša hvala za vaš obisk v našem studiu in veliko uspeha vam želim. Hvala pa tudi vam, spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Lep pozdrav do naslednje oddaje, do takrat pa srečno! Za Radio Brežice EU, Tadej Cizelj.

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, lepo pozdravljeni v novi epizodi oddaje Odgovori na mestu. Tokrat gostimo predsednika tako Fotokluba Brežice kot društva Vrbinar, gospoda Davorja Lipeja in člana prav tako Fotokluba Brežice, pa tudi Društva za oživitev mesta Brežice, gospoda Vinka Šebreka, zato lepo vabljeni k nadaljnjemu poslušanju, saj boste z gotovostjo izvedeli marsikaj novega. Fotoklub BrežiceGospod Lipej, naj začnemo z vami. Vi ste predsednik Fotokluba Brežice že koliko let? Nam lahko za začetek sploh poveste, s čim se vaše društvo ukvarja?O dosežkih, o delovanju v času Covid-19, o vrstah fotografije... Koliko članov ima klub in kdo vse se lahko včlani? Kdaj in na kakšen način potekajo srečanja? Kje pa Fotoklub sploh deluje? Kakšnih dogodkov se udeležujete? S kom in kje ste že sodelovali? Se vam je kakšen dogodek morda posebej vtisnil v spomin? Imate morda kakšne krožke za vse, ki se želijo naučiti kaj več o fotografiji? Lahko predstavite nekaj svojih del in nam poveste, kaj vas je navdihnilo pri vašem ustvarjanju? Kakšni so vaši načrti za prihodnost kluba? Kaj bi radi sporočili poslušalkam in poslušalcem, ki se morda spogledujejo s fotografijo?Društvo za oživitev mesta BrežiceGospod Vinko, vi pa ste član društva za oživitev mesta Brežice. Za kakšno društvo sploh gre? S čim se ukvarjate? O zgodovini društva... Se lahko tudi kdo od naših poslušalcev vključi v vaše društvo? Kdaj in kako redno se srečujete? Nam lahko poveste, kako sodelujete skupaj s Fotoklubom Brežice? V kratkem pa pripravljate tudi čistilno akcijo. Kje in kdaj bo ta potekala? Kdo vse je vabljen, da se vam pridruži? Ali večkrat priredite čistilno akcijo? Kakšne pozitivne vplive opažate? Se ljudje radi udeležujejo tovrstnih akcij?ZaključekGospod Davor in gospod Vinko, najlepša hvala za vaš čas, da sta nam predstavila tovrstna društva. Verjamem, da ste koga pritegnili, da se bodisi pridruži društvu bodisi udeleži čistilne akcije. Morda še povemo, kje vas poslušalci lahko najdejo, če želijo o vašem delu izvedeti še kaj več? Torej čistilna akcija v sklopu društva Vrbinar bo potekala ???(kraj, čas).Hvala pa tudi vam, dragi poslušalci podkasta Odgovori na mestu. Upam, da se kmalu slišimo v naslednji epizodi.Za Radio Brežice EU, Tadej Cizelj.

V 3. epizodi, sezone 2024 tokrat gostimo izjemen literarni par, ki sedaj že vrsto let živi v Brežicah. To sta gospa Ivana Vatovec in Rudi Mlinar. Lepo pozdravljena. Ivana, vi ste pesnica, pisateljica, tekstopiska za narodno zabavne in zabavne pevce, glasbene skupine in zbore, izdali ste že 3 pesniške zbirke in več kot 100 besedil, napisali 6 romanov, priložnostno ste tudi pisateljica raznih skečev, ki jih z veseljem tudi uprizorite. Gospod Rudi, prav tako pisatelj, dramaturg, pisatelj biografij, 25 romanov in knjig za odrasle pa tudi za mladino in več kot 30 iger za odrasle in 20 za mladino. Skupaj sodelujeta v raznih društvih, kot je KD Franc Bogovič Dobova, v literarnih sekcijah, v društvu diabetikov Posavje Brežice in v društvu upokojencev Brežice. Pogovarjamo se o otroštvu obeh, katere oz. kakšne knjige pišete, katere knjige vaju vežejo na otroštvo? Rudi - Član društva pisateljev Slovenije (97)? Ivana, vi ste bili članica društva pesnikov slovenske glasbe, a danes niste več. Zakaj ne? Kakšen naj bo pisatelj ali pa pesnik po vašem mnenju? Meniti, da ustvarjalci dandanes to upoštevajo? Kaj je vama vodilo v današnjem življenju? Kaj je nekaj, s čimer lažje prebrodeta dni. Tudi Radio Brežice EU predvaja ogromno glasbe, za katero ste besedilo napisali vi, gospa Ivana Vatovec, kaj vam to pomeni? Kje vidite povezavo med glasbo in besedilom? Kakšna je razlika med kvaliteto? Ali vi, gospa Ivana, napišete najprej besedilo ali se ravnate po glasbi? Kaj vam je lažje oz. ljubše? Nedolgo nazaj smo gostili glasbenika Elizabeto in Dragutina Križanića. Prav zanju ste napisali 5 besedil za album Ko spomini zadrhtijo. Vi, poslušalci, lahko te pesmi ujamete tudi vsako nedeljo, ko na Radiu Brežice EU vrtimo le pesmi domačih avtorjev in glasbenikov. Kako je bilo ustvarjati za tako izjemna glasbenika? Kdo so znani glasbeniki, za katere ste pisali oz. še vedno pišete besedila? Tudi za festivale namreč pisete besedila. Gospod Rudi, vi ste napisali že več kot 20 biografij. Kaj vam daje navdih za to vrsto pisanja knjig? Je bil odziv dober? Kdo je bil vaš prvi kritik? Ste z njim v kontaktu? Tudi do prevoda je prišlo - lahko kaj več poveste o tem, gospod Rudi? Gospod Rudi, pred kratkim pa ste izdali knjigo, ki govori o romski problematiki. Prav ta bo doživela predstavitev že ta mesec. Kaj vas je navdihnilo za pisanje tega romana? Torej, kot smo omenili bo predstavitev knjige že ta mesec, in sicer v torek, 20. februarja 2024, ob 17. uri v Mladinskem centru Brežice. No, na dogodek vabi tudi Društvo diabetikov Posavje-Brežice in celjska Mohorjeva družba, ki je tudi izdala to knjigo. Kakšne imate izkušnje s to založbo? O čem govori zgodba? Ja, pogovor bo vodila gospa Lučka Černelič, v kulturnem programu pa bodo sodelovali … Kaj zanimivega bodo lahko gostje še doživeli?Vprašanja je zastavljal voditelj oddaje Odgovori na mestu, Tadej Cizelj.

Pred nami je nov podkast oddaje Odgovori na mestu, v kateri tokrat gostimo predsednika in častnega člana Dobovskega fašjenka. To sta Miro Kovačič in Ivan Kovačič. Ja, FAŠJENK DOBOVA je uveljavljen kulturni dogodek, ki se uvršča med najpomembnejše turistično-kulturne prireditve v tem delu Slovenije. To dodatno potrjuje tudi sprejetje v Združenje evropskih karnevalskih mest (FECC). Vendar pa včlanitev v to združenje zahteva obsežno predanost, sveže in inovativne ideje ter ljudi, ki imajo občutek za tovrstno ustvarjanje ter so maskam pripravljeni posvetiti del svojega prostega časa. Seveda pa je ne nazadnje to delo nagrajeno s pozitivnim odzivom občinstva. Gospod Miro, morda začnemo kar z vami. Kaj sploh za vas pomeni dobovski fašjenk? Verjetno gre za pomemben dogodek v Dobovi, ki predstavlja bogato večletno tradicijo. Kaj pa pravite vi, gospod Ivan, zakaj je dobovski fašjenk tako poseben in po čem se razlikuje od drugih? No, zgodovina dobovskega fašjenka pravi, da karneval sega že v čas dobovskih prednikov in že takrat so bili za vsako vas posebej značilni drugačni običaji, maske in liki. Vsak izmed likov je predstavljal svoj pomen. Katera maska pa se je ohranila do danes, gospod Ivan? Kaj pa je značilno za masko Kosec? Mogoče oseba, ki se obleče v ta lik, nosi kakšna posebna oblačila? Jih lahko morda poimenujete. Kaj delajo kosci? Se je ta tradicija s kosci obdržala? Kdaj in na kakšen način poteka? Enako kot včasih? Se je kaj spremenilo? Konec 90-ih let prejšnjega stoletja pa je sledilo kar nekaj sprememb. Pustno rajanje se je podaljšalo na kar 9-dnevno praznovanje. Takrat so začele izhajati tudi pustne novice. Na občini Brežice je sledil prevzem oblasti. Pustna sobota in pokarnevalsko rajanje se je obeleževalo v Kulturnem domu v Dobovi. Lahko še kaj več opišite. Kaj od tega se je obdržalo do danes? Seveda pa ne smemo pozabiti na karnevalske izmenjave. S kom sodelujete in kdaj se je to pravzaprav začelo? Danes pa se v Dobovi poleg tradicionalne maske Kosec zberejo tudi druge skupine – te delujejo predvsem v pustnem času. Katere so to? (Lučka žlahta, Veliki Obrež, Mihalovec/Dobova).Letos je pustni torek 13. februarja in tako kot vsako leto se bo v Dobovi marsikaj dogajalo. Kaj nam prireja sekcija dobovskega fašjenka? (oblast, županja, kosci in svatba, 10. februar disco, 17. februar karneval in rajanje v dvorani …). Torej gostje imajo še nekaj časa, da izberejo svoje najboljše in najlepše pustne maske. Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci, lepo vabljeni na tradicionalni dobovski karneval. Ne pozabite se našemiti, predvsem pa se veliko zabavati. Dobovski fašjenk torej vabi, vama draga gosta, gospod Miro in gospod Ivan, pa najlepša hvala za obisk v studio Radia Brežice EU, da sta predstavila tako bogato in zanimivo zgodovino fašjenka v Dobovi ter da sta nam to tradicijo še bolj približala. Hvala tudi vam, drage poslušalke in dragi poslušalci. To je bila še ena oddaja, upam, da se kmalu slišimo v naslednji. Za Radio Brežice EU, Tadej Cizelj.